četrtek, 08. september 2016

Avto test: Dacia Sandero Stepway 1,5 dCi Prestige

"A tokrat nimaš mercedesa," so se glasili komentarji znancev z družbenega omrežja, ko sem objavila fotografijo aktualnega vozila na testu. "Ha, ha Dacia…" Kot se v praksi rado izkaže, se najslajše smeje tisti, ki se zadnji smeje. V tem primeru lastnik Dacie. Moja tretja Dacia na testu (prva je bila Sandero, naslednja Duster, zdaj še Sandero Stepway) mi je ponovno dokazala, da ne obstaja veliko razlogov za gledanje zviška na ‘romunski Renault’.
Dacia je namreč prepričljivo Renault, tudi z dodanimi elementi iz Nissana, mimogrede; le da je prilagojena, predvsem v cenovnem smislu, določenemu segmentu kupcev, ki na avto ne gledajo kot na fetiš, za katerega bi se bili pripravljeni odreči še zadnjemu centu in živeli ob kruhu ter kislemu zelju, samo da bi jih okolica imela za ‘nekaj več’. So racionalni, gospodarni, želijo dovolj prostora zase in svoj naraščaj in hočejo zanesljiv avto, ki jih dovolj udobno pripelje kamorkoli, ob nizki porabi goriva, skoraj zanemarljivi ceni vzdrževanja in obveznih dajatvah, kot so registracija, zavarovanje ali cestnina.

Na cestah jih je vse več

Da je res tako, razkrije pogled na slovenske ceste, kjer je iz dneva v dan videti več avtomobilov te znamke. Svoje pove še podatek, da je vsakokratna kvota vozil Dacia za slovenski trg v trenutku razprodana in da je čakalna doba za Sandero Stepway dobre tri mesece. Menim, da so podatki dovolj zgovorni in da lastništva Dacie ni treba zagovarjati. Kdor je pameten, vozi Dacio in prihranjeni denar raje namenja višjim smotrom življenja, kot so dodatno izobraževanje ali prijetne dužinske počitnice.
Renault ne prodaja avtomobilov samo v Evropi, ampak tudi na finančno dinamičnih trgih BRIC ter v arabskih državah, kjer ne vihajo nosu nad Dacio, ampak cenijo robustno ter obenem preprosto izdelavo, praktičnost in še kaj. V teh držav tudi avtomobile Dacia poznajo preprosto kot Renaultovo znamko. Za zahodno Evropo so, da ne bi ‘žalili’ čustev Renaultovih lastnikov, ta avto preimenovali. Znamka je začela z ničle, z know-howom svojega matičnega podjetja in s proizvodnjo v romunski tovarni. Danes je to zgodba o uspehu, z modeli kot so Sandero, Logan in Duster ter Sandero Stepway in najnovejši Sandero Break.
Sprva res preprosto zasnovo so, sledeč potrebam trga in zahtevam kupcev, kaj hitro nadgradili z olepšavami zunanjosti in notranjosti, s sodobnejšo opremo, pametnejšimi tehnologijami in izboljšano varnostjo. Daciini modeli za trge EU sledijo strogim varnostnim predpisom, to pomeni nadzor ESP, dovolj varnostnih blazin in boljši rezultati pri trku po standardih EuroNCAP. Podobno velja za motorje, ki so zmogljivi, varčni in okoljsko prijazni, vse bližje in bližje najvišjim zahtevam predpisov Euro6.

Več sprememb zunaj in znotraj

V Dacii so sledili tudi dejstvu, da se družine ponovno večajo, kar recimo dokazuje model Lodgy, v katerega gre celo sedem sedežev; narejen je na prenovljeni platformi B0, ki je prilagodljiva, to pa pomeni prilagoditev medosne razdalje, dolžine avtomobila ali motornega pokrova, naklona vetrobranskega stekla in še kaj. Sedem ljudi v en avto - to je z Lodgyjem recimo mala malica. A pojdimo k Sanderu, ki se od Logana denimo razlikuje po zadku. Sandero Stepway se razlikuje tudi od prvega modela Sandero, najbolj očitno po zunanjosti, a tudi sicer, o čemer bo govora v nadaljevanju.
Za začetek je karoserija višja za štiri centimetre, kar daje vozilu videz SUV in omogoča, da z lahkoto zapeljemo na višji robnik. Meni je z vsakim letom bolj všeč visok položaj za volanom, z zadnjico praskati po asfaltu v nizkih avtomobilih se mi je zdelo ‘kul’ pri dvajsetih ali najkasneje tridesetih, zdaj pa bolj cenim preglednost nad cesto (ter iz leta v leto gostejšim prometom) in dejstvo, da z lahkoto vstopam in izstopam iz avta. Višja razdalja do cestišča seveda vpliva na spremenjeno težišče, tu Dacia upam tehnično še ni dorekla zadnje besede, kajti pri vožnji je nagibanje v ovinkih še vedno preveč občutno, sploh pri že malo višjih hitrostih. Občutek sicer zaradi pomoči električnega servovolana ni tako slab, a izboljšave so možne, je pa vprašanje, koliko bi vplivale na končno ceno vozila, ki je sedaj nizka.
Za začetek si oglejmo avto od zunaj: z vidno bolj ‘napihnjeno’ karoserijo od modela Sandero se Sandero Stepway diči z več odločnosti, s profiliranimi žarometi, večjimi steklenimi površinami, izklesanimi linijami v obliki obrnjenega vala, z udrtimi boki in izrazitejšimi kolesnimi loki, s čimer poudarja svojo robustnost in trdnost. Lastnika bodo razveselili tudi kromirani podolžni strešni nosilci, izrazite obrobe pragov, izstopajoča lahka lita 16-colska platišča, izrazite in elegantne sprednje meglenke ter še kaj. Nadvse prijetna pa je tudi barvna paleta, posebej v atraktivnih kovinskih odtenkih.
V notranjosti nas pričaka na novo oblikovana armaturna plošča sodobnejših linij, izstopajo kromirane obrobe števcev in zračnikov, na novo oblikovana upravljalna stikala in ročice ter izrazit kromiran logotip na volanskem obroču ter številke na prestavni ročici. Vse deluje bolj prefinjeno kot pri predhodniku, čeprav se pri dejanski uporabi stikala še vedno izkažejo za nekam trda. A naj spet spomnim na končno ceno avtomobila, ki se pač niti noče spogledovati s premijskim razredom.

Prepričljivo družinski in praktičen

Dacia Sandero Stepway stavi predvsem na praktičnost, kar potrjujejo številne odlagalne površine v vozilu; tako najdemo odložišče na sredini armaturne plošče, velik predal na sovoznikovi strani, nosilec za kozarce ali pločevinke, odlagalna mesta v vratih na obeh straneh, pa tudi žepe na hrbtu prednjih sedežev, ki bodo prav prišli sopotnikom. Pogrešala sem kljukico za torbo na sovoznikovi strani in kljukico za oblačila. Vozilo je standardno opremljeno z Isofix sistemom za pritrjevanje otroških sedežev, saj je Sandero Stepway prepričljivo družinski avto. Prtljažnik se zdi od zunaj večji, kot se izkaže v resnici, a za silo je. Povečamo ga lahko z zlaganjem zadnje sedežne klopi (razmerje 2/3 in 1/3), ki je na voljo pri vseh različicah opreme; vseh pet sedežev je udobnih in tudi na daljši relaciji se izkažejo za prijetne, saj jih odlikuje posebno oblazinjenje.
Voznik se lahko udobno namesti s pomočjo po višini nastavljivih sedežev in po višini (a ne tudi po globini) nastavljivega volanskega obroča. Usnjen volan (nanj so namestili tudi gumbe za upravljanje omejevalnika hitrosti in tempomata) je prijeten na otip in dobro sede v roke. Od sistemov, ki so v pomoč vozniku, naj omenim ESP sistem za nadzor stabilnosti vozila na cesti ter ABS in EBA - pomoč pri prisilnem zaviranju. Vse izvedenke imajo spredaj in bočno standardno vgrajene varnostne blazine (airbag). Od stopenj opreme so na voljo najbolj osnovna različica Base, tej po opremi in višji ceni sledi Laureate, slednjo nadgrajuje izvedenka Ambiance, najvišjo stopnjo opreme pa boste kot lastnik doživeli pri različici Prestige, ki ima denimo še električni pomik zadnjih stekel, poleg vsega že prej naštetega pa še potovalni računalnik in merilec zunanje temperature.
Različica Sandero Stepway Prestige, ki sem jo imela na testu in jo je posodila Avtohiša Malgaj iz Ljubljane, za razliko od cenejše verzije Ambiance ponuja še radio CD z MP3 predvajalnikom, modri zob s prostoročno telefonijo, USB priključek, omejevalnik hitrosti, tempomat, usnje na volanu in električno nastavljivi ter ogrevani stranski ogledali. Kot rečeno, je občutek v vozilu sicer terenski, a po kakšnih grobih brezcestjih se terenskosti vseeno ne da doživeti. Kompromisi ob tej ceni so pač jasni.
Pri testnem vozilu (polna cena z DDV vred je 12.690 evrov) sem pogrešala pravzaprav samo navigacijo, ki pa se jo da dokupiti kot opcijsko opremo. Potovalni računalnik je bil vzet iz različice Laureate, vendar pa se za dodatnih 490 evrov dobi bistveno boljši, sedeminčni MEDIA NAV zaslon na dotik. Avto na testu je imel kovinsko barvo ‘platine’ siva, kot lastnici bi mi bili bolj všeč kovinsko ognjeno rdeča ali persan modra. Izvedenka Prestige ima tudi prednjo rešetko oziroma okrasno masko v videzu satiniranega kroma.

Koliko še za to ceno?

Iz povedanega je očitno, da ima nova Dacia Sandero Stepway več sloga in značaja, kot predhodnica. In sedaj k bistvu: kako se vozi? Vgrajen je učinkovit in varčen turbodizelski motor, stari znanec iz Renaulta in Dusterja. Pospeški so povsem solidni tudi ob štirih odraslih potnikih in nekaj prtljage. Žal je vgrajen samo petstopenjski menjalnik, ki mu ni kaj očitati, saj je natančen in se tekoče pretika; pa vseeno, nekaj manjka vozni dinamiki in to je šesta prestava. Tisto, kar še bolj preseneti, je tovarniško merjena poraba goriva (v mojem primeru dizla) napram realni porabi. Tokrat vozila nisem ‘gonila’ in sem se obnašala gospodarno, a je vseeno kombinirana poraba (mestna vožnja + avtocesta) pristala pri 6,9 litra na prevoženih sto kilometrov, medtem ko naj bi normna poraba kombinirane vožnje znašala zgolj 3,8 litra/100 km. Nerealna in nedosegljiva številka iz kataloga.
Zavorna pot je nekoliko dolga (približno 40 metrov pri hitrosti 100 kilometrov na uro), kar si prisluži manjši minus in bo, upajmo, predmet bodočih tehničnih izboljšav. Upravljanje klimatske naprave je preprosto, ta deluje zelo dobro, tok zraka po kabini je usmerjen optimalno. Zvočna izolacija je več kot zadovoljiva, standardno ozvočenje pa ponuja celo zelo dobro akustično izkušnjo. Dacia je, skratka, veliko avta za malo denarja, ob tem pa imejmo v mislih še triletno garancijo ali 100.000 prevoženih kilometrov (za podaljšano jamstvo 5 let bi ob nakupu vozila doplačali 350 evrov).
Model Sandero je prodajno uspešen, saj zavzema več kot četrtinski delež v prodajnem kolaču, večina pa še vedno pripada Dusterju, ki vse bolj dominira na slovenskih cestah. V paleti motorjev najdemo tri bencinarje: najprej že poznani 1,2 16V, potem povsem novi trivaljni turbomotor 0,9 TCE, ki nadomešča stari 1,6-litrski agregat in porabi bistveno manj goriva ter 0,9 Tce LPG, ki gre tudi na utekočinjen naftni plin. Kar se dizelskega pogona tiče, imamo na voljo 1,5-litrski dizelski agregat s 55 kW (75 KM) in takega s 66 kW (90 KM) - slednjega sem imela na testu. Za dizelski pogon bo kupec odštel do dva tisoč evrov več, kot za bencinskega. Sandero Stepway je v vsakem primeru na voljo samo z močnejšima motorjema (0,9 TCE 90 in 1,5 dCi 90).
Končna ocena s testa je za Dacio Sandero Stepway nadvse ugodna: če iščete avto, ki je cenovno pri dnu lestvice, a obenem ponudi več, kot tekmeci, je odločitev jasna. Celo ob dodatni opremi in najbogatejši različici opreme boste plačali manj, kot bi na trgu rabljenih vozil za primerljivo vozilo bolj ‘zveneče’ blagovne znamke. Dacia je dokaz, da ime ne pomeni več kaj dosti in da je na trgu vedno dovolj prostora za cenovno ugodne ter kakovostno izdelane avtomobile - pa čeprav gre za ‘sestavljanko’ največjih uspešnic velikega avtomobilskega koncerna.

Plusi:

- prostorna notranjost, bogata serijska oprema
- varčen, stroškovno optimalen avto tudi na daljši rok
- narejen z mislijo na družine
- odlično razmerje med ceno in tem, kar kot lastnik dobimo

Minusi:

- terenec zgolj po videzu
- vozna dinamika res ni pretresljiva


Besedilo in fotografije: Dragica Sušnik
Članek je bil objavljen v reviji Modre novice, avgust 2016, v rubriki Ženska za volanom©

Ni komentarjev:

Objavite komentar